Uporabna vrednost:

Brezov les se pogosto uporablja v mizarstvu in strugarstvu. Iz njega izdelujejo zobotrebce, celulozo, oglje ter okvirje za slike. Je priljubljeno kurivo za kamine, saj med gorenjem ne poka ali prasketa.

Zdravilni učinki:

Iz brezovih listov se pripravljajo čaji, ki jih uporabljamo pri spomladanskih kurah, revmatičnih in protinskih obolenjih ter kroničnih kožnih težavah. Breza pomaga tudi pri blažjih vnetjih sečil, ledvičnih kamnih in pesku. Sveže stisnjen brezov sok in tablete iz ekstrakta listov so v nekaterih evropskih državah uporabljeni kot podpora pri zdravljenju revmatskih obolenj.

Zanimivosti:

• Breza je imela pri Slovanih posebno obredno vlogo. Ob rojstvu otroka so posadili mlado brezo, kar naj bi družini zagotavljalo srečo.

• Je cenjena zaradi bele skorje in nežne krošnje, ki jeseni dobi zlatorumeno barvo.

• Cvetni prah brezovk lahko spomladi povzroča resne alergije.

• Breza je pionirska drevesna vrsta, ki se hitro naseli na degradiranih ali izčrpanih tleh.

• V slovanskih običajih so umrle pokrivali z brezovimi listi in vejami.

• Iz brezovega lesa so izdelovali čarovniške metle, njene metle pa so uporabljali kot zaščitno sredstvo ob postelji porodnice ali novorojenca.

• Breza simbolizira nežnost in pomaga pri zdravljenju telesnih in čustvenih pretresov, saj lajša bolečine, ki jih povzroča stres.

Zgodba:

Ena izmed legend pripoveduje o prelepi rusalki, ki je živela v jezeru ob gozdu. V nočeh je prihajala iz vode in rajala pod luno. Ko so zasvetili prvi sončni žarki, se je vrnila v globine jezera. Nekega dne pa se je zamotila pri svojem rajanju in ni opazila, da se je na nebu že pojavil bog sonca Horst, sin boga Roda in Velesov brat, na svojem sončnem kolesu. Ko je Horst zagledal lepotico, se je noro zaljubil vanjo. Rusalka se je hotela skriti v jezero, toda zlatolasi bog ji tega ni dovolil. Tako se je rusalka, za vedno stoječa ob jezeru, spremenila v brezo.