


BELA VRBA
Opis listov:
Listi so suličasti in dolgi od 7 do 10 cm. Spodnji del listov je bel, kar drevesu daje ime.
Značilnosti:
• Višina odraslega drevesa: Do 25 m
• Premer debla odraslega drevesa: Do 1,5 m
• Starost: 100 let
Opis plodu:
Plodovi bele vrbe so majhne okroglaste tvorbe, polne semen, ki imajo na zgornjem koncu šopke majhnih belih dlačic.
Uporabna vrednost:
• Nekoč so oglje, pridobljeno iz lesa bele vrbe, uporabljali pri izdelavi smodnika, lubje pa so uporabljali za strojenje.
• Les vrbe je zelo mehak in primeren za obdelavo, vendar ni odporen proti vremenskim vplivom, glivam ali insektom.
Zdravilni učinki:
Bela vrba je zdravilna rastlina, ki vsebuje salicin. Uporabljali so jo za lajšanje bolečin, pomoč ob driski in proti črevesnim okužbam ter gripi.
Zanimivosti:
• Mladi poganjki bele vrbe so rdečkaste barve in so izredno upogljivi. V antičnih časih so jih cenili za izdelavo pletenih izdelkov, kot so košare, pleteni stoli in ograje.
• Bela vrba najpogosteje raste ob gozdnih robovih, na obrežjih voda in močvirnih travnikih. S svojo zgodovino uporabe, ekološkim prispevkom in estetsko vrednostjo predstavlja zanimiv del naravnega okolja.
• Drevo razvije globoko glavno korenino, ki seže do 4 metrov pod zemljo, in številne površinske korenine. Zaradi močnega koreninskega sistema je uporabna za utrjevanje strmih brežin in je pomembna v boju proti eroziji ob vodnih telesih.
• Bela vrba ustvarja habitate za različne vrste ptic, žuželk in drugih živih organizmov. Njena gostota in prepletenost vej zagotavljata zatočišče in hrano za različne živalske vrste.
Zgodba:
V Prekmurju se povezuje značilno obliko vrbe žalujke z zgodbo o Judi, ki se je hotel obesiti na vrbo. Ta pa je vsakokrat povesila svoje veje. Juda je preklel vrbo, kar naj bi bil vzrok za njene globoke povešene veje.