Uporabna vrednost:

Rdeči hrast se uporablja za izdelavo pohištva, talnih oblog in furnirja. Predvsem pa se uporablja kot okras v parkih in pred hišami. Kot les za kurjavo je zelo dober in primeren je tudi za pridobivanje oglja.

Zanimivosti:

• Plod tega hrasta dozori šele v drugem letu. Njegov les je elastičen in srednje trd, kar pomeni, da je po kakovosti slabši od domačih vrst. Plod mora biti izpostavljen mrazu, da pridobi sposobnost kaljenja.

• V Nemčiji imajo vojaki na uniformah pogosto izvezene hrastove liste, ki simbolizirajo varovanje, kot hrast, ki varuje hišo pred strelami.

• V Srbiji še dandanes vsak božični večer položijo na ogenj hrastovo drvo, kar naj bi prinašalo srečo vsem družinskim članom v prihodnjem letu.

• V preteklosti so ga sadili v gozdovih, kjer se dobro naravno pomlajuje. Ponekod je že uspešno naturaliziran, v Sloveniji pa še ni na seznamu invazivnih vrst, čeprav se na Koroškem intenzivno pomlajuje. Rdeči hrast je invaziven na Češkem, Poljskem in v Litvi.

Kulturna Vrednost:

 nekaterih kulturah so uporabljali dele rdečega hrasta v zdravilne namene ali v ritualih, verjeli so, da imajo določene lastnosti rdečega hrasta zdravilne ali duhovne učinke. V magičnem ljudskem zdravilstvu je hrast, vključno z rdečim hrastom, veljal za drevo, na katero so lahko prenesli bolezni. Ohranili so se številni verzi, ki so jih izrekali med zaklinjanjem, da bi se znebili putike, vročine, zlomov, glavobolov in zobobolov. Na primer, oboleli se je naslonil na hrast in dejal: »Hrast, pri tebi zdaj potožim. K tebi naj zdaj putiko odložim.«